Skrivnostno barje

Najjužnejše visoko barje v Evropi je pisani mozaik travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov, kjer lahko užijete mir in tišino, le nekaj kilometrov iz urbanih središč.

Slovenski jezik pozna kar štiriindvajset izrazov, večino ljudskega porekla, za pojave v zvezi z zastajajočo vodo. Ljubljanski morost, mah, močvir ali močvirje so bili uveljavljeni izrazi vse do leta 1880, ko je Fran Levstik prvič uporabil naziv Ljubljansko barje in se s tem, marketinško prav spretno, za vselej izognil med ljudmi skrajno nepriljubljenemu močvirju.

Živega barja, kjer bi trajno zastajala voda ter bi se v njej tvorila šota, skorajda ni več. Eden redkih ostankov v vsej južni Evropi je visoko barje na Kostanjevici pri Bevkah, imenovano Mali plac, ki meri komaj dva hektarja. Razglašen je za naravni rezervat, sicer pa nudi doživljanje edinstvene flore in favne. Tudi na bližnjem Jurčevem šotišču (naravni spomenik) lahko opazimo nekatere redke primerke barjanskih rastlin in šote v naravi.