Poletje na Vrhniki
    Poletje na Vrhniki

    Prvi človek v Sloveniji!

    Že pračlovek je vedel, da je Vrhnika prava izbira! ...

    Opis

    ... To dokazuje tudi najstarejša ženska lobanja, najdena streljaj iz Vrhnike.

    Številne arheološke najdbe pričajo o dolgi zgodovini poselitve vrhniškega območja. Nekatere najdbe izstopajo celo v svetovnem merilu: lesena ost, stara med 38 in 45 tisoč let, je edina tovrstna najdba na svetu do sedaj.

    Med ostanki tabora lovcev iz 8. tisočletja pr. n. št. na Zalaki pri Verdu, je bila med drugim najdena ženska lobanja, ki je najstarejši najdeni skeletni ostanek človeka na območju Slovenije.

    Torej se je po do sedaj znanih podatkih po Vrhniki sprehajala prva ženska v Sloveniji! Na Hočevarici so bile najdene bakrene sekire iz 4. tisočletja pr. n. št., ki so eden najstarejših dokazov o metalurški dejavnosti v jugovzhodnih Alpah.

    Naslov

    Voljčeva cesta 1, 1360 Vrhnika, Slovenia

    Poiščite pot
    Občina
    Odprto
    Odprto cel dan

    • Ponedeljek

      Odprto cel dan

    • Torek

      Odprto cel dan

    • Sreda

      Odprto cel dan

    • Četrtek

      Odprto cel dan

    • Petek

      Odprto cel dan

    • Sobota

      Odprto cel dan

    • Nedelja

      Odprto cel dan

      • sreda, 22. septembra, 2021 01:47 lokalni čas

    Podrobnosti

    Stari vek

    V obdobje starega veka sodi ena izmed najpomembnejših arheoloških najdb na svetu. Na območju koliščarskega naselja Stare gmajne pri Verdu so bili l. 2002 najdeni ostanki lesenega kolesa in pripadajoče osi. Izkazalo se je, da gre za najstarejše najdeno leseno kolo z osjo na svetu, staro kar 5.200 let.

    Koliščarji

    V okolici Vrhnike so bila koliščarska naselja odkrita v Blatni Brezovici in Bevkah in sodijo v čas eneolitika (2000-1700 pr. n. št.). Kultura koliščarjev oz. mostiščarjev se je naslanjala na naravo. Prehranjevali so se z divjadjo (jelenom, medvedom, turom, divjo svinjo, bobrom, risom) in nabiranjem plodov. Gojili so domače živali in sejali lan, o čemer pričajo zogleneli ostanki platna. Najdena bakrena bodala in kalupi za ulivanje dokazujejo, da je bila razvita tudi metalurgija. Za plovbo po jezeru so uporabljali iz enega debla izdelane čolne drevake.

    Že sredi 2. tisočletja pr. n. št. se je jezero na območju Ljubljanskega barja začelo spreminjati v visoko barje in šota je za dolgo prekrila ostanke koliščarskih naselij.

    Več informacij

      Morda vas pa zanima