Nauportus, Oberlaibach

… Nauportus, Oberlaibah, Vernich, Wurcnik, Zgornja Ljubljana, in slednjič Vrh-nika. Od kod in zakaj takšna imena?

Klasična antika oz. rimsko obdobje

Že grški pisec Strabon omenja, da je sredi 2. st. pr. n. št. na širšem območju Vrhnike obstajalo naselje, ki se je v polatinjeni obliki imenovalo Nauportus (Nauportus – navis, portus – pristanišče). Kraj, takrat pod oblastjo keltskega plemena Tavriskov, je bil postaja na tovorni poti Akvileja-Emona. Po zapisih sodeč, se je v 1. st. pr. n. št. v neposredni soseščini razvil rimski del naselbine.

Največji razcvet je naselje doživelo v času osvajanj cesarja Avgusta, ki je želel vojaško in gospodarsko povezati kraške in alpske pokrajine ter Podonavje z Italijo, zato je dal vojaškim oddelkom zgraditi cesto od Ogleja čez Hrušico na Vrhniko in v rimsko Emono. Odsek ceste med Ljubljansko kotlino in Krasom je bil za rimsko državo izrednega pomena. Nauportus se je razvil v pomembno pristanišče in skladišče z vso takrat potrebno infrastrukturo.

Glavno obrambno črto območja je predstavljal veliki obrambni zid imenovan Claustra Alpium Iuliarum, ki so ga zgradili v 3. st. n. št. Še danes lahko sledimo delno ohranjenemu zidu, ljudje mu pravijo Ajdovski zid, ki je bil na območju Vrhnike dolg več kot 10 km, širok 1 m in visok 2 do 3 m. Imel je 62 četverokotnih obrambnih stolpov. Danes je najbolj viden pod Ljubljanskim vrhom, na Zaplani in Pokojišču. Na pokopališču je ohranjen obrambni stolp, na Hribu na Vrhniki pa stoji kastel. Drugod so ostale le nizke groblje, ki so jih prerasle mogočne smreke.

Razpadajoči rimski imperij v dobi preseljevanja narodov ni vzdržal pritiska številnih plemen in sredi 5. st. n. št. so Huni uničili mesto.

Srednji vek
Do 12. st. so nastala naselbinska jedra srednjeveške Vrhnike. Predvidevamo, da je počasno povečevanje prometa po delno ohranjenih rimskih poteh in po plovni poti po Ljubljanici ponudilo osnovo, da je v bližini rimskega Nauportusa polagoma nastajala srednjeveška Vrhnika.

Nastala so tri naselitvena jedra:

-Na sledovih gradišča Tavriskov iz 4. st. pr. n. št. je zraslo naselje Hrib s farno cerkvijo. Tu so se naselili obrtniki, čevljarji, sedlarji in zlasti usnjarji, ki so se združevali v takrat najpomembnejšo bratovščino.
-Ob vznožju sv. Trojice je nastalo strnjeno naselje majhnih, nizkih in običajno s slamo kritih hiš - Vas. Tu so živeli vozniki, brodniki in drugi nižji obrtniki.
-Na trškem Bregu so bile razvrščene trgovine, gostilne in uradi. Sem so se naselili trški bogataši in višji sloj obrtništva.
V pisnih virih je Vrhnika prvič omenjena leta 1300 kot Oberlaibach ali Gornja Ljubljana. Valvasor pripoveduje, da je bila Vrhnika trg že leta 1325 in je predstavljala enega najstarejših trgov bivše dežele Kranjske, kjer so gospodovali “vrhniški gospodje”.

Novi vek
Svojo zlato dobo je Vrhnika doživela v 17. stoletju, zahvaljujoč ugodnemu položaju ob glavni državni cesti, po kateri je potekal ves promet med Trstom in Ljubljansko kotlino ter se od tu naprej odvijal po Ljubljanici. Pomembnost Vrhnike v tem obdobju dokazujeta obiska avstrijskih cesarjev – leta 1660 je Vrhniko obiskal avstrijski cesar Leopold I., leta 1728 pa mu je sledil še avstrijski cesar Karel VI.

Z dograditvijo cesarske ceste Dunaj-Trst leta 1806, je čolnarstvo začelo počasi izumirati, uveljavljalo pa se je prevozništvo na daljše razdalje. Najpogosteje so vrhniški “furmani” vozili na sever do Mürzzuschlaga in na jug do Mantove. Na te čase spominja ime hotela Mantova na Cankarjevem trgu.

V tistem času je Vrhniko zajela gospodarska kriza, iz katere si je počasi pomagala z novimi gospodarskimi panogami. Začelo se je izkoriščanje velikih gozdov v bližnjem kraškem zaledju. Ob močnih izvirih Ljubljanice je bilo proti koncu 19. st. toliko žag kot nikoli prej in pozneje. Z dograditvijo lokalne železnice Ljubljana-Vrhnika leta 1899 se je začel razvoj nove industrije (opekarstvo, usnjarstvo, lesarstvo, mlekarstvo, sirarstvo).

V drugi polovici 19. st. in na začetku 20. st. so Vrhniko s svojim delovanjem zaznamovali nekateri izmed vidnejših slovenskih umetnikov – pisatelj in dramatik Ivan Cankar, slikarji Simon Ogrin, Jožef Petkovšek in Matej Sternen.

Sodobnost
Po letu 1945 se je Vrhnika začela hitro razvijati, saj so k temu pripomogle ugodne prometne povezave in bližina Ljubljane. Število prebivalstva je hitro naraščalo. Pojavila so se nova naselitvena jedra, ki so se zlila s starimi, in Vrhnika je leta 1955 postala mesto.

V novejšem času Vrhnika deli usodo države in sveta, saj je propadel velik del delovno intenzivnih panog (IUV, LIKO …), ki pa so jih nadomestile moderne storitvene dejavnosti, med drugim tudi turizem.

Vrhnika se je v zadnjih letih razvila v eno najbolj ''zelenih'' občin v državi. Je prva slovenska Zero waste občina, ponaša se z nazivom Zelena občina 2011. Zelena pa je tudi njena pokrajina – barje, hriboviti svet in reka Ljubljanica, ki izvira prav na Vrhniki in daje pečat pokrajini. Vse to vabi tako domačine kot tudi obiskovalce k odkrivanju narave in kulture na stiku Barja in Krasa. Številne pa so tudi možnosti obiska različnih prireditev, rekreacije in športa, ki zagotavljajo dobro počutje ter zdravje telesa in duha.