Fuga za narod

Via Negativa
Cankarjev dom Ljubljana
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Bojan Jablanovec
FUGA ZA NAROD
2026
Postperformans / Glasbeno gledališče

Cankarjev dom Vrhnika

Nedelja, 10. maj 2026, ob 20. uri – premiera

Ponedeljek, 11. maj 2026, ob 20. uri - ponovitev

Besedilo

Sperans (Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1939)
Ivan Cankar (Kurent. Starodavna pripovedka, 1909)
Andrej Fon (Pesmi za Svojat, 2026)

Koncept in režija: Bojan Jablanovec
Glasba : Andrej Fon, Svojat
Kostumografija: Olja Grubić
Oblikovanje zvoka: Eduardo Raon
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Risbe: Matej Stupica
Producentka: Špela Trošt
Produkcija: Via Negativa

Koprodukcija: Zavod Ivana Cankarja, Vrhnika, Cankarjev dom, Ljubljana
Projekt sofinancirata: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana

Zasedba:

Kurent: Andrej Fon
Sperans:  Gregor Zorc
Svojat:  Ivo Poderžaj, Vid Drašler, Andrej Fon
Triglav: Anita Wach, Kristina Aleksova, Olja Grubić

Bojan Jablanovec
Narod – opij za ljudstvo

Letos obeležujemo rojstvo države, s katero si narod že 35 let piše sodbo, in 150-letnico rojstva človeka, ki je vedel, da ljudstvo in narod nikoli ne sedita za isto mizo. Medtem ko črno oblečeni narod sedi za pogrnjenimi mizami v salonu in potrkava s kozarci šampanjca, ljudje ždijo v slabo razsvetljenih izbah. »Njih obrazi so grobi, v njih očeh je več skrbi in sovraštva, nego učenosti, njih roke so težke in okorne, njih obleka je zakrpana in posvaljkana, iz ust pa jim žganje smrdi. Glej, to je ljudstvo!« (Cankar 1921, 164)

Fuga za narod odpira zgodovinsko okno v razmerje države, utemeljene na narodu, do pravic človeka in državljana, kot jih opredeli evropsko razsvetljenstvo. Konceptualno Fuga za narod izhaja iz opredelitve naroda kot namišljene skupnosti (kot ga definira politolog Benedict Anderson), ki se začne formirati z razvojem tiskarske tehnologije. Tisk v nacionalnih jezikih omogoči množično distribucijo tiskanega medija kot ene izmed najzgodnejših oblik kapitalistične produkcije in oblikovanje prvih nacionalnih kultur in politik. Prepričanje, da je narod temelj državnosti, se ideološko formira šele ob koncu 18. stoletja s prvo francosko republiko in se razmahne v revolucionarnem letu 1848 (pomlad narodov).

Aktualno nacionalno politiko Fuga za narod razume kot orodje ideološkega pritiska na posameznika, ki ga država potrebuje za legitimacijo svoje politične moči – ne glede na svojo ideološko usmeritev. Za svoje izhodišče projekt jemlje figuro Cankarjevega ljudskega godca Kurenta, ki s svojo vizijo »tod bodo živeli veseli ljudje« vandra po slovenskih pokrajinah in tisoč ur trpljenja spreminja v eno uro veselja. Osebna izpoved godca, muzikanta, pesnika Andreja Fona v vlogi Kurenta, je glasbena fuzija frustracije in upora zoper novodobni etatizem, ki na krilih nacionalnih politik in v spregi z digitalno tehnologijo dokončno vzpostavlja državo kot regulatoren, represiven in nadzorni sistem.

Z naslovom projekt opredeli tudi svojo kompozicijo (fuga), vendar ne v smislu glasbene forme, temveč kot preigravanje ideološke fuge naroda, ki po revolucionarnem letu 1848 postane osišče nacionalnih politik in svet zapelje v dve svetovni vojni. »Ne glede na dejansko neenakost in izkoriščanje [...] je narod vedno zasnovan kot globoko, horizontalno tovarištvo. Prav to bratstvo je v zadnjih dveh stoletjih omogočilo, da je toliko milijonov ljudi bilo pripravljenih ne toliko ubijati kot umreti za tako omejene predstave.« (Anderson 2006, 7)

Ideologija naroda kot peklenska fuga 21. stoletja stopnjuje svoj kanonični zagon in jakost. S pospeškom digitalnih komunikacij se pospešuje tudi travestija romantičnih narodnjaških idej. Ta posthistorični stroj neustavljivo melje posameznika v brezoblično narodnjaško gmoto. Fuga za narod se upira kolektivni amneziji zgodovinskega spomina in sodobnega državljana želi spomniti, da je njegov razum dediščina preteklosti, da ima njegovo ideološko vakcinirano telo še zmeraj svoj glas in da je narod namišljena politična skupnost.

Vljudno vabljeni!