Banket

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika

Gledališki abonma in za IZVEN

Cankarjev dom Vrhnika

Četrtek, 18.november 2021 ob 20. uri

BANKET. Črna oda sedanjosti
Predstava po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega
ter ob glasbi Roberta Schumanna, igrani v živo.

Režija: Tatjana Peršuh
Junak: Sebastjan Starič
Pianist: Nejc Lavrenčič
Glasba: Robert Schumann
Dramaturgija: Boštjan Narat
Kostumografija: Timotej Rosc
Scenografija: Damir Leventić
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Oblikovanje: Hana Jesih

Banket je spodletela ceremonija, protokol z napako. Svečanost, ki se nikoli ne začne in se zato tudi nikdar ne more končati, ko traja, pa se ves čas spotika ob svojo lastno absurdnost.

Banket ni nikakršen uradni incident. Je povsem osebna zadeva Junaka, ki je vedno tam, kjer je treba, ki je vselej na pravem kraju. Dokler se ne ozre okrog sebe in ugotovi, da je žrtev tistih – saj veste, katerih – ki mu izmikajo tla pod nogami, in ki njegov, še trenutek nazaj domači ter poznani svet, spreminjajo v strašljivo in izkrivljeno realnost.
A ti – saj veste, kateri – ga ne morejo ustavit. Tudi ko je Junak povsem iz sebe, ostaja priseben. V svoji prisebnosti je absoluten, neizprosen in do kraja nesmiseln. Tako kot je nesmiseln banket. Podelitev nagrade za življenjsko delo, ki bi se je morali udeležiti vsi, pa žal o njej očitno ni bil obveščen nihče. Spodletela ceremonija, protokol z napako. Življenje, ki je zamudilo samo sebe.

Predstava Banket je narejena po motivih romana Dvojnik Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki ga glasbeno dopolnjuje muzika Roberta Schumanna. V vlogah edinih protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Banket podpisuje režiserka Tatjana Peršuh.

Žanrsko se predstava predstavlja kot pavlihijada, komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. Junak in Pianist sta komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, pač pa pravilo. Drug drugemu v maniri dvojnika nastavljata zrcalo, iz katerega v nas zre Človek kot zamujena priložnost. Če bi bil Banket glasba, bi v desnem zgornjem kotu partiture pisalo: »Smešno. Za umret. / Za crknit.«

Vljudno vabljeni!